• No results found

Mokwena : lokwalo lwa Barutwane ba Seêma VI le go tswêlêla pele / D.P. Moloto

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "Mokwena : lokwalo lwa Barutwane ba Seêma VI le go tswêlêla pele / D.P. Moloto"

Copied!
175
0
0

Bezig met laden.... (Bekijk nu de volledige tekst)

Hele tekst

(1)

MOKWENA

.

Lokwalo lwa Barutwane ba Seema VI

le go tswelela pele

Lo kwadilwe ke D. P. :Moloto, B.A.

Kgatiso ya V

Kgatisa le Thekiso: Via Afrika Book Store Bloemfontein

(2)

I

Mokwena e ne e le morwa wa ntlha wa ga Ramona-mane, kgosi ya ~kala je lengwe ja Bakwena ba ga Setshele. Mokwena e ne e le ngwana wa ntlo e kgolo le ge mmaagwe e ne e se mosadi yo o nye~~ng pele. :Mmaa.gwe e nee le ngwana wa kgoSi ya l~k~la je lengwe ja Bakwena ha ga. Manamela.

_;,i-~h;rid i T-, o ny"tsweng pele ga mmaago Mokwena e nc

c:

\;

It_1_LTtfl~r~·! :::nn1e ~nf tt T~e e le n·-z·,.-u1b.- wa

~g~s~:'"k~K

~~;~~'-

~f

L

-

:s;-2

__

"::.~~~:n:,'

_!;~:~-::

.~~

't~:::·;~

1.,T a:.) gf. Jf~-.j;··-r-1 .. : ~: !:~ h. t.Sh~.Zli!1C7.5L~ 6£.) bk.S~. r3. !llfJf"·.gf) ;;1 ~0~\) ! ;;-a ~ \:. fl"ZL<. -?\\ .-~ ~

·itun:;.::-1<.n,z c- n:J. u. n:\ i~ "!:1gv,: Jn.t' 1\-':l D.to.si~ .l.ne: l·~ic.a j l g.i~ f:. .go t1ve-k.:-1.}.1 r;.:e, n:n:ie t:- ne e le mol,·k!_ute v.;a ;yt }fobn:-:1a ka mat.;;a!o,

!Yiokweua, :,-o ~:e t-l~~ng :;v ti3ctdi.'3et~[:. ~jf"~b,:..i~i ·.~J. botshelo jwa gagwe,

o

na a tSholetSwe mo motseng o 6 bidiwang Mosita, gonne baagi ba

one

ha ne ba kile ba_ sita ditShaba tse dintsi, t-se di kileng t-sa leka. go o thuba.

Motse o

o ne

o ~a,gsny:___e_di~we ke dithaba tsa m_~ e kikitlaneng. Kwa ntlheng ya bophirima go ne go le nokana e

e

fologang mo dithabeng ka modumo o mog9lo. Mme fa e tSwa ka ditlylba jalo, e ne e wela ka.

phoro.ro

e kgolo e

e m~keleke;

mme e ne e re fa met.si a wela fa fatshe mo letlapeng je le sephaphathi a dire mouwane o 6 neng o fitlhelwa o thibile k:a tsatsi je lengwe le je lengwe. Fel~___fa go -Ile go bidiwa. Nkg<l-ya-bojaJwa.-jwa-Ba-dU:no, gonne ka ma.Iatsi otlhe a

(3)

-letlhafula 0 ne 0 fitlhela go tlhomile mola-wa-godimo. Mme batho ba ne ba dumela gore badimo ba nwa. metsi a bodiba jo, bo ne bo le ka kwa godiruo ga phOroro e, jaaka bojalwa.

Bodiba jo, jo bo neng bo le ka kwa godimo ga phororo e, bo ne bo sa k~e ke sepe, gonne bo ne bo le godimo ga letlapa je le borethe, je le ikadileng mo gare. go noka. .Mme le gona go ne go dumelwa. gore go nna modimo o mogolo ·wa Bakwena o o bi -diwang Ga-a-~akwe. Ga-a-umal.-we yo go ne go dumelwa gore r e·--rra-mogologolwana wa magosi a. Bakwena, mme o tshela mo sebopegong sa noga e l.~olo e

e

reng ha moth1.; a ka e

wela.

e be e le gore ~'" a kitla a 1Jhole a l:·r:;Ya. \}a. twe 6 nf. a fetoga lengv>e ju maje a ruanrsi a a neng a tletse fao.

Ha motbo a eme gi'!Le m: ga .P.amonamr,n•>, mme a folos·: m<dl!u ?o

tl0g?

h•:. "i.1:.6rorong gD r,l,,, tla.;e ::ric1 mJtseng, o ka bfo;.a nokana e -': rnan~,-o.ke1ly6ke, e !Jhafail:J.a, e le t:0b.0sanya.ne .2' thza kwa phororong,

ill.!llA

e

D!lti'(· e go}?., ha e :3.k.mcla. JnOtSe lillliB e ce,

ha e ya. go ts-A·& ka d;.tnaba f' ngotlege e be e ;,ale <·kere ke yona uuga e g0 1;We>ig e una. mo bociil:teng j 0 ho kwa

noka e

e

simologang gone.

Ha motho a leba kwa ntlheng ya Borwa a nnt.se a le gone mo ga Ramonamane o ka bona thaba ya mafika a magolo a a tlhatlaganeng go ya kwa godimodimo jaaka. eket.e a ne a nntse a tlhatlagangwa ke motho ka bOmo. Kwa tlhoweng sa yone thaba e,

e

ne e dira motSu o mosesane o go neng go se sepe se se neng se ka pa.lama kwa godimo ga

one,

ha e se

one

manohg le dinonvane tse di ngwe.

K;a. ntlheng ya Lebowa go tswa fa thabeng go ne go le motlhotlho o mongwe o 6 tShwanang le o re setseng re 0 boletse, mme

one

0 ragetse kwa.pele 0 sa tlhamalalela

(4)

5

godimo jaaka o mongwe. ~'.[me thaba e, ha motho a

ne a e lebelela a e potile kwa ntlheng ya kwa

Botlhabat-satsi, e ne e re ha e ya go khutlha gone fa metlhatlhong

e mebedi e, e khutloge jaaka ekete e dira serota se eketeng sa

poo.

Ha 0 e lebelela sentle 0 fitlhele e tshwana le tshukudu, ka dinaka tse pedi tse di mo

nkong, le serota se se khutlogileng gone gaufi le tsone

dinaka tseo. Thaba e

e

ne e bidiwa Thabatshukudu

ka ntlha ya sehopego sa yone.

Motse wa ga Ramonamane o ne o rakaletse le thaba kwa ntlheng ya Botswatsatsi go tswa kwa nokaneng ere setseng re e akantse. Kwa ntlheng ya Bophirima -go ne go le motsana wa ga Mogale monna-R

amona-mane. }}!me le one 0 no 0 na le le8ongwana ja batho. Mo matlhakoreng a mabedi a noka go ne go tlhogile ditlhare tsa mefuta e mentsi; mme bogolo go ne go eme dinatla tsa medubu, di godile e bile di kgomana ka

dikala.

Ha motho a latlhela leitlho jalo go ya le noka kwa

tlase, 0 tla bOna khwiti e

e

apereng majang a matalana, mme fale le fale mo gare ga nokana go eme moduwane

o 6 nwang ga metsi a nokana e, o nwa le ka dikala. Gone mo khwiting e re tSwang go e akanya e ne e le moo batho ha ga Ramonamane le monnawe Mogale ba jalang mabele gone. Ha letlhafula le budusetsa, ke gore ka nako ya motlhagolo, 0 no 0 ka kgatlhega ha 0 nntse godimo ga nngwe ya dithaba, 0 bogetse

0 bile 0 utlweletse basadi ha Bakwena ba tsere thek6

mo masimong, ba nntse ha re ribe-rioo! ba ela gongwe

le kopelo e ha nntseng ba e opeta. Mongwe wa bOna

a peteketsa a nntse a re: "Kgopi e khihit.Swana," mme_ ha bang:w~ ha IJ?.O dumela bare: '!~fatebeleng-we! 6. we!-

o_

we!' Matebeleng-we! Ml:ne fa gon.gwe 0 ne 0

_

b

.-

oopa

mon,,,awe wa.

bOne

a. re. igwa~! a.

teta,

a

ya.

(5)

kwa le theko,. mme a re phen! gore mosese wa kgomo o sale o phaphametse jaakamogatla wagaramolongwana.

Mokgosi o ye fa godimo, motho a. re gariaria. ga! ga.

bo a sa bO sena mahnbe. MOsadi a kgatinye modndnetSo, pina e boele e ·ye fa godimo, ha kOname ga.pe ba.sadi ba Batswa.na bana ba mmala sebilo.

Fa gongwe ha ba ribaribela jaana mosadi sengee

-ngee se mo mokokotlong, go se molato ba rntha lefatshe

ka petlwana, lorole lo beta mokoduwe.

Ene e le ka kgwedi ya Mopitlwe, mme Ramonama.ne o na-a nntse le banna fa kgotleng, ha go fitlha morongwi

a tswa kwa morakeng wa ga Ramonamane a tlile go mo itsise gore mohumagadi Mmaphoti mogatsa

Ra-monama.ne o tshotse ngWana wa mosimane. Ramona-mane o na a !"ometse mosadi wa gagwe wa ntlo e kgolo kwa morakeng, go tSholela ngwana, yo jaanong a.

tShot8weng, kwa teng, gore a seka a loiwa ke basa.di .

ba ba bOtlana ba ba neng ba eletsa ha mohumagadi a ka tlhoka ngwana wa mosimane gore go tle go buse bana bahOne.

· Ha a utlwa kgang e, e a ileng a e bolelwa, ha banna. ba lekgotla ba sena go phatlalala, a dira gore go tloge

~orongwi yo mongwe go ya go bitsa ngaka e kgolo ya

kgosi e bong Mapadimole. Mapadimole o na bicliwa

ka ina je, gonne 6 na a seka a snpa motho ka monwana,

e be e le gore motho yoo 6 tla paclimolwa ke tla.di.

6

na a sa bola.ye clira tsa gagwe fela ka tladi, 6 na a bolaya le tSOne tsa batho bao a ha thaileng. Ke gore, ha 0 ne 0 ka re 0 leka motho, yo o thailweng ke Mapa-dimole, e be e le gOTe tladi e tla go ratha

:mmogo

le ba. losika lwa eno.

Morongwi wa kgosi o ile go ya go bitsa Mapaclimole,

mrue e rile ka je le latelang, ha ekete di tlwaela mafulo, f'

fitlha.

A :tlhaga Mapadimole, a- etetetSwe pele ke

(6)

1

morwadi wa dithabela. A tlllaga a boitshega Mapadi-mole, e le ene tota Mapadimole wa nnete. Matlho a gagwe a tlhaba a le bogale, a phatsima jaaka

dinaledi:-6

na a le mosumu, ditedu tsa gagwe tse di tlhogileng go potologa molomo le mo seledung di le di tShweu twa-a! Mo tlhogong a rwele tlhoro ya dibatana, mme e sa bOnale ka ntlha ya diphofa tsa bontshe, le tsa dikgori, le tsa yone nonyane e tala, e go tweng ke tladi.

6

na a tlhatlhampetse jalo mo tlhogong, mme mo molaleng e le tlhakat$huke, e

e

gakgamatsang ya dinakana tse di tletseng tshitlho. Go le dinala tsa ditau, tsa bonkwe, e sita ie one matshoo le matlalo a batshwene a le mo gare. Go ne go le medi e mentSho e go tweng mefifi, go le e mesetlha, go le e mehibidu, bo tShwara-baloi. T8otlhe tse di ne di golegeletSwe mo mo}aJeng ka megala e

e

ntseng mafaratlhatlha 0 neng 0 ka seka wa oona gore 0 nntse jang.

Mo mabogong o na a bofeletse bommalekgololo, ditalama tse dikima, di le tharo mo letSogong je len,,,crwe le je Iengwe. Gaufi le malokololo a let.5ogo a hofeletse letlalo ja noga; e re ha a buwa a nne a le ferogotlhe gore mongwe le mongwe a le bOne.

6

na a bOlela ka metlha gore ke letlalo ja noga e a,

e

ntshitseng mo

bodibeng e nntse e tshela, mme a e buwa e nntse e tshela. Me6mo ya mogoma e le mesesane, dinao e le dimatla. tse eketeng tsa tlou. Menwana ya maoto e ragile e ngalalelane; o mon,,,rrwe o lebile kwa, mongwe kwa; mme direthe di fatogile e le melap0lapo e

e

elelang kgodu e khibidu. Lonao ka. fa godimo e kete kgaga,lele makokoma, le le magwagwa, ebile makakaba

a

lone a nntse a kgomorolotsega, h~ a baya lonao longwe godimo ga lo longwe.

Ha a fitlha fa kgotleng a dumedisa letona ja kgosi, mme a re mo go lone: ''Mokwena, raya kwena e kgolo

(7)

0 re motlhanka wa yone o a dumedisa." Lefoko ja tsamaisiwa ke melomo ya matona, mongwe le mongwe a bolelela mogolowe mo boreneng go fitlhelela tumediSo e be e fitlhe go yone kgosi. A dumela Ramonamane, mme le yone tumelO ya gagwe ya ya ka tsela e tumediSo ya ga l\'Iapadimole e fitlhileng go yone kgosi ka yone. Jaanong Mapadimole a re: "Kgosi ntsa ya ga.go e utlwile pitso ya gago, mme e tlile go utlwa se e neng e bilet8wa sone" Kgosi ya re: "Fetela ka kwa lapeng le nna ke etla." Mapa<limole le Morwadi wa ~thabela ba nanoga ba ya ka kwa lapeng. ~fme ga isa lobakan -yana Ramonamane le ene a emelela mme a re: "Bakwena ke sa ile go bona monna yule Ramafofa, a re ke mon,,,CYWe wa boreaitse, ke batla gore a bOne ~~ o letse a

sa re robatsa."

/ Ya ya kgosi e set.SWe morago ke letona ja boikanyo Pelovatau. Ya re ha a fithla a isa Mapadimole ka kwa lapeng ja ga Mmaphoti., mme a tsaya mosese o mogolo-golo wa ga :IYimaphoti a re: "Mapadimole laola mosese o,

0

re boleieieie se 0 se b6nang."

Mapadimole a ntsha marapo a tse di suleng, a a tshela fa fatshe, a a goboka ka diatla a a kgotlhokgotsa a re: "Taola bua-bua o re liolelele nnete!" A a fut-swela ka mowa, a a gasa fa fatshe a re wasaa a! a re:

"Ehe-e! Moremogolo! kwena dia tshega di ntsha

meno

ma.Sweu! Mor&na, letsatsi; le dule, motse o bonegilwe, dil,._"Wena di opela dikoma barabolo ba sentse difatlhego. Mohumagadi o itibotse, o re tsaletse kgosi e nntse e khutlotse matlho kgakala le motse, kwa, mo latsatsi le tswang gone. Kgosi e nngwe ke morwa Ramonamane le Mmaphoti a;-~fanamela.

Kgosi ya re: "Ke gone Mapadimole, ke batla gore o ntshwarele ngwana, a se kotangwe ke ntsi le ha e le

(8)

9

nngwe." Mapadimole a re: "M:orena wa me, ke tla mo tsh.wara ka tse di thata."

A nna matlhatlhaga monna-mogolo, a tsaya kgetse e kgolo a e bofolola., mme a ntsha kgetsana tse dintsi a di baya ka go latelelana jaaka ene a itse. A

simo-lola a bofosimo-lola ya ntlha a ntsha b!ill_e_jo bontsho mo go yone, mme a re: "Kgosi se ke pula naga. Ngwana 0 tla tlhabelwa ka sone motlha a tswang mo tlung. Se tla dira gore a seka a imelelwa ke batho le diphO-logolo. Se dirilwe ka matlalo a dibatana le dipho

-lOgolO le batho ba ba bogale; mme di besitswe, tsa tlhakanngwa le ditlhare tse di thata. Morena, ha ngwana a tlhabetswe ka bupe jo ga a tShwanela go ja nama ya phologolo ngwe e

e

legat.Iapa gonne l;t ka tloga

a gotsa yone."

A -bofolola e nngwe mme mo go yone a ntsha bu~ -jo bohibidu a re: "Se, rra, ke madi a diphOlogolo

tse kgolo tse di makete, a tlhakantswe le ditlhare tse di boima tse di tla dirang gore ngwana a nne le

letsogo je le boima, mme e re ha a otla sengwe le sengwe se wele fa fatshe. Ka sone le tla mo tlhabela

mo malokolong otlhe a mabOgo." La bofelO a ntsha

lonaka lo 16 tletseng tshitlho a re: "Ka se lo tla mo

tlhahela ka ngwaga o mongwe le o mongwe." Mme a re: "Ke feditse kgosi."

Kgosi ya ntsha dipholo tse nne tse di akotseng ya re: "Tsamaya ge, 1\'Iapadimole, mme ke seka ka utlwa sepe ka ga tiro e, e ke neng ke go bileditse yone; ha nka utlwa, lerumo je le tlaa nwa madi a gago. Mapa-dimole a tsamaya le morwadi wa dithabela, mme a

seka a ba a bolelela ope ka ga t

iro

ya gagwe le Ra-monamane.

Ka je le latelang, kgosi ya belesa makaba ya leba .l.."Wa morakeng e na. le Pe!Oyatau, go ya go <lira jaaka.

(9)

Mapadimole a ne a boletse. Ba fitlha ha letsatsi le tswa mme ya re ka maabanyane ba simolola tiro ya ·

go tiisa ngwana.

Ngwana a nna ngwaga le dikgwedi tse thataro

1..~a morakeng. Erile lobaka lo lo sena go fela a tlisiwa mo gaye le mmaagwe. Bakwena ba itsisiwe, ha mohumagadi a ba tsaletse kgosi e e tla ba busang morago ga loso lwa ga Ramonamane. Bakwena ba

nesa pula, bare a ngwana a gole.

Ka tsatsi je lengwe banna ba lekgotla ba phuthega go utlwa leina la morwa kgosi. Kgosi ya ema ya re:

"Bakwena ngwana re bonye gore re t8hwanetse go mo teelela rraagwe-mogolo, mme ge leina ja gagwe ke Mokwena." Banna ba nesa pula ha re: "A a gole, a be a kgokgobe." Mongwe le mongwe a ntsha neo

e a tlileng a e tsholetse ngwana wa kgosi ya gagwe. Ha Mokwena a le dinyaga tse di ka nnang supa,

a simolola go disa dipodi, le dinku, le dinamane mmogo le basimanyana ba bangwe ha motse. E rile ha a simolola go disa jaana, Ramonamane a laela gore dipodi le dinku di remelwe lesaka kgakajana le motse,

gonne di ne di setse di pitlagana mo lesakeng je le mo motseng. A laela gore dipodi le dinku di nne mo tlhokomelong ya ga Molere., le T~, le ¥okwena, mme Peloyatau e nne ene motlhatlhobi wa metlhape e. ~

Kgosi Ramonamane 6 na kgetha bana ba gagwe jaana gore ba tlhokomele metlhape gonne a ne a rata

gore ba tshele botshelO jo bo boima, mme a ba beetse motlhokomedi yo 6 bogale Peloyatau.

E ne e le ka lobaka Io dipodi le dinku di tsalang

ka lone. .l\fokmma le TW.. ba bewa go tlhokomela di~ gonne di ne di le dintsi go feta dinku. Tiro ya mokatakata ya simologa. Dipodi tsa tsala mafatlha

(10)

11

tsone; ga nna tiro e kgolo ya go tshwarelela dipotsane gore bommaatso ba di anyise. l\Iobuisi 6 tla lemoga gore ke tiro e

e ka.nakang go

tshwarelela dipotsane, go di ntsha mo lesakaneng go di neela bommaatso. Ke gore basimanyana ba ne ba tshwanetse go itse mma.ay6 potsane e nngwe lee nngwe e

e

neng e le mo

lesakaneng.

Pel6yatau le ene o na a sa iketla ka thupa mo go bone. A gowa, a gagasela, a betsa, mme mosimanyana a siana. leparapara. A ha bogisa Peloyatau, mme e re ha kgosi e utlwa e re: "ke gone, 6 ha dirang banna, ga a ba bogise.*

Motshegare o mogolo ha jaanong ba le kwa madiSong, mme ha gopola gore ba ikhutsitse mekgosi le dithupa tsa ga Peloyatau, ba bone fela a setse a re thu8u! E be e le gore ga a tihole a botsa sepe, o setse a tshela mosimane ka thupa, mme e re ha ba phatlalala ha siya a ha tlose lekwitikwiti, a re o setla mot.ho, mosimane a the1ne, a re o baa motho mphetshana, mosimane, a theele, a mo potedise ka setlhatshana. Gantsi e nne ya re, ha a. ha tlosa lematlwana jaana o na siana le Mokwena, a re: "Tloga o ntshie re bone Mokwena; nna le wena re tlile go a.para e le nngwe gompieno.'.'

6

tla mo kwitisa, rnrne a leke ka thata yotlhe go mo tShwara, Mokwena le ene a leke ka moo a ka kgonang go mo siya.

Peloyatau o na a laetswe jalo gore ka metlha ha basimane ha siya a lelekise Mokwena gore Mokwena a tle a nne le lebelo, e re motlhang a Ieng kgosi, mme dira t.sa gagwe di mo leleka a tle a kgone go di siya. Ka ntlha. ya go tahoga go ga t.satsi je lengwe le je lengwe a nna le lebelo le sehuba se se sekang se la.pa.

Mokwena o na a seka a bona mmaagwe, leha e le rraagwe.

6

na a tshela fela koa mora.keng wa dipodi.

(11)

Dijo tsa gagwe e le narua ya tse di swang.

6

ncr a di

ipuCla, a ipesetsa nama ya t~one. 3Iotshegare kwa madisong 6 na a epa digwere, dirowa, dikganye le yone megaba le mahubala. Dilo tsotlhe tse di epiwang tse 6 na a di itse, a rutilwe ke basimane ba bangwe baa neng a kgatlhana le bOne kwa nageng. Letlhafula 6 na a ja dikgungwa tsa ditlhare tsa naga.

6 na a

a ja mebilo, mebupudu, rneretologa, metlhatSwa le vone mepepennweeng. Selem6 pele ga mebopyane e ungwa, 6 na a bolawa ke tlala le letsatsi je le bogale ja selemo je le fisang tshiritShiri. Lenyora le lone gantsi le ne le ipha maatla; gonne go ne se metsi gaufi le fa ba neng ba disetsa teng; mme e ne ya re ha le rapalala a di isa kwa morakaneng a be a setlhafaditse mel6ng -wana, e re setlhee~ E re ha a fitlha kwa morakeng a re 6 nwa metsi, Pel6yatau a gane, a re mosimane o hupa lejenyana, metsi a nwewa ke banna. E re ha a rialo, 'a mo neye kgamelo a re: "Tsamaya 0 ye go ikgella metsi, mme 0 seka wa ba wa nwa ka kwa no-keng, 0 tie go mm fa pele ga me." )fokwena a tsa -maye, mme e re ha a bowa Peloyatau a be a setse a mo roma se sengwe gape a ise a be a nwe. Ha a botsa,

Peloyatau, gore o direlang jalo; a re 6 <lira gore ngwana wa kgosi a se ka a fenngwa ke lenyora: mme o mo ruta jalo gore a fenye lenyora le tlala. Pel6yatau a dira jaana ka 3Iokwena le ene monrnrraagwe Tawe.

(12)

II

Ka letsatsi je lengwe Pel6yatau a ya go yone kgosi a e raya a re: "Rra basimanyana ba ha tiile e setse e le ba ha salang medimo e nko e metse morago: "Ke gore ba na ba ka nna dingwaga tse di ka nnang l~ome je le motSo mongwe kgotsa mebedi, ka.pa meraro.

Kgosi . ya 1aela crore ba busiwe kwa e mora.keno-e wa dipodi, mme ba tle gaye go tla go dL.~ dikgomo tse di neng di nna mo gaye. Ha ba fitlh.a mo gaye, rraabo a

ba biletsa. go

ene

a ba <lumedisa, mme a ba

laela

gore ba tshn'anetse go nna mo gaye go disa dikgomo tse

di mo gaye, go di gamela bommaab6 le bokgantsadia bona. Basimane ba itumela thata ka ba gopola gore ha tlile go ja monate, ba ikhutsa dithupa le d.ipogiso

tsa ga Pel6yatau. Ba ne ba itsietsa, gom1e ke

gone

digolo di neng di sa tla; tse ha neng ba di bonye e ne e le dinnye. Ya re ka tsatsi je le latelaug jeo ba fitlhileng ka.

lone

mo moifong, ba isiwa kwa sakeng, motho a ha

naya mekao a re: "Mos.imane kgomo sile e rokoditse

tsena. mo go yone." )fotho a tswa kwa dipoding a sa

itse le ntlha e kgomo ya re e kaiwa e potwe gone; ba tsena mo tsietsing. )fonna a re: "O bolawa ke eng nne! A ga 0 bone gore nama.ne eo e a fetsa ·1 E kaye!

0 nntse 0 re phapharatllia-phapharatlha 0 itlhoma e le podi. Ha Ilka tla ka e go kaela, ke tla go ntsha.

bosilo. Ba tsena mo tsietsing, mme mosetsana ka kwa

lapeng a re seU.hego thwa-a! a re: "a dikga..kgam.atso hanna ha bangwe ba godile boleele fela, mme go se

.sepe

se ha se itseng. }futho wa

Mne

6 setse a beta

kot-Swana, mme a sa itse gore kgomo ea re e gamiwa

(13)

Mokwena a romelwa kwa lesakaneng ja dinamane gore a fese. Ya re go twe ntsha ngwanaa Nare tShwana,

a tsene mo gare ga dinamane mme a di feretlhe go ntsha namane e go tweng a e ntshe. Dinamane tSotlhe tsa tlola, tsa tswa tsa tahogela go bommaatso. Motho

a re: "A ko lo bOne tiro ya ga Mokwena! 0 dirang ha 0 nta dinamane di tSwa tSotlhe fela jaana ~ Di thibelel." A tlogela tse di mo sakaneng a siana go tlhaola tse di

mo go bommaatSO; mme le t.SOne tsa tSwa. A tlogela tseele t~ a neng a di tlhaola a re o ya go thioola tse di . tSwang, mme dinamane tsa anya tSotlhe fela.

Kgosi ya raya monna ·ya re: "Tioga

0

bOne gore

molato ke eng kwa lesakeng.

0

seka wa tlogela ope.

0 holaye go swe ha ha ntile dinamane tsa sutlha."

Ya re ha e fetsa go rialo ya re nano, ya ya ka kwa lapeng gore e se ka ya bOna jaaka ban.a ha yone ha

itewa. Ga ema Pel6yatau ka nosi, mme ya re a tsena mo sakeng a ha a setse a ralatsa mosimane ka thupa, ya re a sa ntse a Ila a botsa yo o molato e be e le ha hasimane ha setse ha eme ka kwa ntle ga lesaka.

Setshego ka kwa. lapeng sa re thwaa! Motho a re: "A 6 baa fofa lesaka tshega e bee kgaoga."

Pel6yatau a hitsa· hasimane go tla go ja ha tle ha

bolotse dikgomo. Bogooo jwa bOne jo ho tsididi jwa maahane, ha ho ja kwa ntle ga se8ab0, gonne ba ne

ha ntile dinamane tsa anya. Ba ho ja ka honako ba sa tlhafune, ha metsa-metsa-metsa fela, Pel6yatau a ha emetse ka dinao a nntse a re: "Fetsang! fet.sang ill bolole. "Ya re ha ha feditse, a ha raya a re: "Ke tseo

ge, di tswa le wella. Mokwena le wena Tau. Di goroge di le mmogo go sa nneng jalo lo tla tle lo mphatlho-lola." Ha a buwa le hasimane ba ha tShwanetseng go ya go disa, ha bangwe ba ne ha hula kgoro ya lesaka mme dithamaga, medimo e nko e metse, di setse di

(14)

15

nntse di t.Swa. Ba di sa.la morago go leba ThabatShu-kudu.

Ya re di sa. t-shela. nokana ya. Mosit.a tsa ga Mogale

tsa. fologa di etelet.Swe pele ke kgomo e k:gwana e go

tweng ke koawananong. Ba.simane ba ga Mogale ha raya hadisa ha rona ha re: "Botlhogwanamoimele ke Iona, re se ka ra lo bOna kwa Thabatshukudu. Koo go fula tsa. ga Mogale, mme legale ha lo le bogale, lo ka ya re tla kopana, go tla itshupa ha e Ieng banna." Mokwena a leha Tawe, mme a re: "Nna ke ya kwa Thabatshukudu, nka se ka ka kobelwa mafulo a kgomo tsa.ga

rre

ke basimane ba bangwe." Tawe a re: «

Pel6ya-tau 6 rile re

ye

go disa kwa Thabatshukudu, mme ha re se ka ra. <lira jalo 6 tla re otla fa pele ga ba.setsana ba ba neng ba re tshega mo mosong ono. Basimane ba b6na, di tlaa rakana di sa it.sane."

Ba letsa molodi tsa tSwela pele go leba kwa Tha-batShukudu, ya re ha di bo sega di iketlile di kalama

thaba, ga tlhaga basima.ne ba. ga. Mogale ba le barataro; ha ba fitlha ba. itatlhela godimo ga bana ha ga. Ra.-mon&II18ne. Ba betsa, n:une ha fitlhela. ha kopane le diSwa.pelo tse di godisitSweng ka thupa. Mokwena e re ha a betsa. a be a pharamise ntShonyana ya gagwe ka marago. Tsa. babalela basimane ba ga. Mogale, ha itOOtsega ha re hatsee. Ba tlosa.na le bOna. lekwitikwiti, ha ba ntShonyana ba ga Ramonamane, ba ha tsenya.

ka motse, go sa tlhole go le ope wa bOne yo 6 tShotseng

thupa, e setse e le semphete-semphete go ya go tsena

mo ntlung tsa bommaabO, dikgomo ba di tlogetse

kwa nageng.

Tumedi e, ya bogale jwa basimane ba ga Ramona mane ya utlwala gotlhe mo metseng, mme baset.sana. ba dira

dikopelo

ha

opela

boga.nka. jwa. basimane ba ga Ramona.mane le bogatla.pa jwa. basima.ne ba ga

(15)

Mogale. Motho a re: "Koo ga Mogale basadi ba rile

ba tsala bana, ba tsala metsokwe ya bomankgodi, re tla reng wee! Ba rile ha ba utlwa thupa, tsa bana ba ga Ramonamane, ba tlhaga ha tshaba, sebodu sa

bone se utlwiwa, ke motho a se fano, re tla reng wee!

Bana ke ba Mmaphoti wa Manamela le Itumeleng,

re tla bolokega." Ha pina e

e

tsena ga l\fogale ya dira

khuduego e kgolo. Bana ba ga Mogale ba tlala bojarara

jo bogolo, ha ha utlwa ka fa ba· sotlwang ka gone. B~ iteteya dihuba ba re: "Re tla supetsa

botlhogwana-moimele baale ha ga Ramonamane, bommaabo ba tla ba lelela. Ka tsatsi je lengwe ba sega dingata-ngata

tsa dithupa ba di tshasa sekaname le mafura, ba di

tshelela mo mmuteleng mo sakeng, mme mantsibowa

a mangwe le a mangwe ba ne ba di sidila gore di se ka

tsa gwalala, di temeke, di tle di utlwane le letsogo

sentle. Motho wa bOne a e tshikhinye a etse ha a

otlana a re: "Re tla ba gagoganya gompieno basiman-yana ba ga Ramonamane, bommaabo ba tla tla ha

ba rwala ka dit.Iat1ana.

Ka je le beilweng letsatsi lefoko ja fitlha go basimane ba ga Ramonamane ja re: "Re ye go kopanela kwa molapong wa Letlhakane, ke gone kwa go tla tlholang go 8a sekoti gone."

Ya re ka lobaka loo di bothang ka IOne ba re pala-kalaka ba ga Mogale. Mosimane a tlerebanya lengwane

(lengwane re ka re ·ke terompeta ya basimane. Le diriwa ka Ierapo ja momo wa podi. Go ntshiwa mmoko,

mme e re tlha e tshesane moo momo 6 kopanang gone le tlhako, go thibiwe ka bonota, mme jaanong moletsi

6 letsa ka go budulela mowa ka ntlha e kgolwane. Basimane ba le apara ka mogala m.me ga ba kgaogane

le lone) mme a re: . "Thiba kgoro ba ga Ramonamane re gorogile." Ya lwa ntwa, ba betsa basimane mer

(16)

17

ya ba ya nna borethe. Ba ba a.Iola ba ga, Ramonamane, ha ha tlatsa lenyaokana, motho a sutlha setlhatshana.

Ba ba koba, ba ba tsenya ka moteSe. Mokgosi wa utlwala

ha ha ba kobile ba ga Ramona.mane.

Thabatshuk-udu ya nna mafulo a kgomo tsa

ga

Ramona.mane, L-etlhakane ya nna

ma.no

a. tSone.

Mokwena a ha a re osi! Ke be ke bona go ntsha mowa ..

6

na itlhoma gore ka naga e bulegile

o

tla; disa a ikhut-sitse, a sa t-Shwenyane le ope. i\IIne 6 na a itsietsa

gonne fa morago ga lobakanyana go ile ga tla dikgomo tsa moraka o mongwe wa ga rraagwe; mme tsa tla le badisa ha. bantsi, mme botlhe ba, ba disa. mm6go.

Matshwenyo a simolola. Basimane ha bagolo ba

bogisa ba bannye. Bogolo ha. bogisa. M:okwena gonne 6 na a. le maMpe thata. E ne ya re motshegare ha ba fitlhile fa ha yang go disa gone, basimane ba bagolo

ha, ha kaname, mme basimanyana ba dise, ba thihele dikgomo gore di se ka t-sa ya kgakala le

Mne.

Mme basima-nyana ba ne ha thibela ka go refosana, go

ye

o mongwe mme ere ha. di tMmaya gape di ye go thloolwa

ke o mongwe. Ba. ne ba thubela ba bagolwane dikgeru,

mme ba ba fa :mmoko,

Ha ba ya madisong basimanyana thaka tsa. ga

Mokwena ba ne ba tsaya dijo tse, ba ne ba se ka, ba di Mna gonne di ne di jewa ke ha bagohvane, ha ba<lisa ba ha bit-sang ditshimega. Moh·wena 6 na a jelwa dijo tsa gagwe ka. thata..

6

na a sa. dumele go tlha-kisiwa ke basimane ba bangwe; ka ntlha ya moo o na a tlhoilwe bogolo. Basimane ba bagolwane, bare Hang go ba bitsa ditshimega, ba. ne ha dira jaana gore ka

netlha go nne go

ye

go thib&la Mokwena; Ba ne ba

aya ba.simane ha ba thibelang ba re: "Ha mongwe

'a Iona. a tSwa go thibela a. fitlhe a pink& Mokwena. o pink.a ke puo ya basimane, ka gona. ba bolela. go

(17)

kgetha motho yo 6 tshwanetseng go ya go thibela

dikgomo ha di tsamaya. Mosimane yo o tSwang go

thibela dikgomo o fitlha a re: "Ke ya go pinka mokete, mme mosimane yo 6 pinkilweng ga a na go gana, 6 tShwanetse go ya go thibela. Ba ne ha dira jalo ge

basimane, a na a sala a tlhola a eme ka dinao morwa

Ramonamane; yo mongwe le yo mongwe yo 6 tswang . go thibela a ~tse a re: "Saabo Mokwena." E be e le gore o a nanoga, o ya go thibela. E re ha a ka re o a gana, ditshlmega di mo otle a be a tsamaye.

Ha ba sa pinke ba ne ba dira ten,,,o-wa. Tengwa e ne e diriwa jaana: Go tsewa bojang jo hotala, mme jo bongwe jwa hojang jo, ho diriwa lefuto; mme hathibedi ha tlile go somola bojang jo, mme yo 6 nt.shitseng jo ho nang le lefntO ke ene yo 6 tShwanetseng

go ya go thibela ha jaanong dikgomo di tsanui.ya.

Tengwa e,

e

ne e diriwa ka metlha ha Mokwena a ile go thibela, mme basimanyana ba bangwe ba bontshiwe

hojang jo ho lefutO. E re ha Mokwena a tla ka go se itse a fete a goge bojang jo bo nang le lefutO, mme e

bee le gore 6 tshwerwe ke tengwa, mme 6 tshwanetse fo ya go thibela gape. Ka jalo fa gongwe o na a thibeJa.

a le nosi letsatsi lotlhe.

Ka Jetsatsi je lengwe a raya Ta.we a re: ''Ka rre gompieno ke tla otla tshwene ya teng gore e sale e

gwaletse. ~Tka se ka ka thibela gompieno." Ba fitlha

ha nna fa fatshe ya re ha ekete di a katoga motho

a re: "Tlola Mokwena di ile." A didimala yo montsho wa ga Ramonamane. Motho a re: "A 0 susu, ga 0

utlwe ha ke re 0 ye go thibela dikgomo tsela ?" A fela a nnt.se a didimetse. Tshlmega ya re nano! Ya mo ralatsa ka thupa ya moretlwa. A se ka a tlhole a ikoma wa ga Ramona.mane, a bata selo ka mola.mu a ba a se Jatlha le lefatshe. Basimane ha re gasa!

(18)

19

A sala a eme a ntse a sumanka, Mokwena. Mosimane yo 6 otlilweng ka molamu a re go· rula a inaya naga. Go tloga ka let..sa.tsi je, Mokwena 6 na a thibela jaaka basimane botlhe.

Jaanong ha ntsha mokgwa wa go mo losa. le basimane

-ba -bagolo mo go ene. E re ha Mokwena a ile go thioola, a re a bowa ditshimega di mo reye di re: "Mokete 6 rogile mmaago." Ere ha ekete Mol.'Wena ga a tseye puo ya. bOna tsie, ba re: "Awa mo tshaba Mokwena.?

0 tota 0 lesa motho a roga mmaago ?" Ha mosimane

yo go tweng 6 rogane a lat.Ola thogano ha re: "Mo utlweng, jaanong ha a bona Mokwena wa itatola!" E be e le ha Mokwena le mosimane yoo ge ha lwa.

Tiro e ya go losa Mokwena le basimane ba bagolo mo go ene ya mo ruta ntwa le bopelokgale. Ka tsatsi je lengwe ba raya tshimega e nngwe ya kwa ga Mogale ha re Mokwena 6 e rogile, mme Mokwena 6 rile ha e mmatla ha kgatlhanele ka kwa nokeng ha dikgomo

di ya go nwa. Mokwena a gakgamala. ka letsatsi jeo basimane ba gabO ba sega ngata ya dithupa, mme ha nta gore a di utlweJele go.re a di tla utlwana le letSogo ja gagwe. Ha ba fitlha ka kwa nokeng ya tSwa tshimega eo ya re: "Tswela kwano monna Mokwena." Ya re ha Mokwena a sa nntse a re o S&dikanya matlho, ya be e setse e mo tloletsa moretlwa. A se ka a tlhola a ikgalala bOnnye, a be a kopana. nayo, Ba betsana,

bofelong dithupa

tsa

babalela tshimega.. A tsena mo go yone Mokwena, a e kgagokgagola sefatlhego, ka moretlwa, a e kwekwedisa, ya re ha tshimega e bona

gore ga. go ka. mokgwa 0 mongwe

e

t.Shwanetse go

inoola, ya leka. ka sefetlho. Ya re bOna. ke se go je ka sefetlho, Mok:wena a re thee! Ya re ha e feta e re pa-pa-pa! Mok:wena a e b6na ka molamu k.:,ua.! Ya a.· ha ya re sitlhaa!

6

na a. rathile tshimega ya k:wa.

(19)

ga Mogale, Mokwena, metlhagare ya ba ya fapaana, ya idibala, madi a pumpunyega ka dinko, a phasa metsega ka legano ga sal.a gore hubee! Ga nna bothata, ga nna maragaraga, mosimane a wela mo mokgwatheng go ya go bega kwa gaye gore l\fokwena 6 bolaile motho. Banna ha ya go bOna, mme ba gakgamala ka ha fitlhela

go namaletse namane e tona ya mosimane, a fatotswe

letlalO ka moretlwa, mme go bile go twe 6 bolailwe ke mosimanyana wa dinyaga tse di ka nnang le5ome le metso e mene. Ba tlhoka polelo, mme ba rwala serepa ba se isa gaye. Ha le wela mosimane a thanya mme a tshela. Mantsibowa banna ha nnela kgang e, mme ha utlwana gore Mokwena 6 tShwanet.se go disa le Tawe ba le bosi, m.me ba se ka ha tlhakanya le basimane ha bangwe. Ka je le latelang Peloyatau a laela gore Mokwena le Tawe ba ye go disa ba le bosi.

Ba tSwa le tsone ha ga Ramonamane, ya re ha le ... rapalala tsa be di fologa mo thabeng di gopola kwa ~okeng. Ba ne ba di tsamaya kwa pele, lengwane ja bona le fatola ditlhare. Kwa morago di tsamaiwa ke Sengologa poo e kgolo, kwa pele go tsamaya Nthi-bogele p06 e potlana. E tsamaya fa morago ga basimane e gaketse fela jaaka badisa ha yone, e a be

e

bOpa, e duma, e khutsa gore dithaba di be di gwase. E ne ekete e gakatswa ke ha e bokiwa. E re ha e khntsa

jaana 0 mo utlwe Mokwena wa Mmaphoti, a e bOka a bile a ntse a e reteletsa, a utse a re: "Nthibogele yo motona semphOthokgo, a ka lwa le tau a ke betklela, ke yo gapa tShweu a yo tShwaana di a tshwana ka mmala sakeng, nka ikuka ka ya marung ka ya go bona kwa tladi e Ialang gone."

E

kgaleme nala, mme bornkhwanyanedip00 tsa mot.se, ha ingate ka megatla,

ba. ineye sek,,,crwa. Le

bone

basimane, motho a eme ka

(20)

21

Etlare ha jaanong di tswa mo nokeng di gopola kwa sakeng, tsa nniwa ke e tshunyana ka kwa tlhogong. Nthibogele wa fitlhela a di pot.a kafa le kafa, a di

thib_ela gore di sale di nntse thutswana, di otlhile thap0,

di timpetse ti! di gopotse kwa motseng. Etlare ha ekete di tla go atamela motse, ya gana e tshunyana, ya tlh~heletsa, ya lela ka molodi o mosesasesane o eketeng ke wa setimela. Ya re ha e didimala, ya gana

e tilotsana Maakapula; ya kgakgatha, ya puruetsa,

ya ba ya sala e ntse e duma-duma. Ya re ha di tlile go tsena ka motse tsa dira se segolo, hasadi ba ba ha ema ka dipotana, banna fa kgotleng ba ema ka dinao, ha di bogela. Tsa goroga tsa gamiwa, mme hadisa. ba ya ka malapa a bommaabO go batla dijo. Taw:e le

~Iokwena ba ya kwa kgotleng fa go rraabO fa ba neng

ba ja dijo tsa bane gale teng.

Ha ha sena go ja bana ha hasetsana. ha simolola

go 6pela. Basimane ha tla, motho a lema dinaka, a

tiba-tiha, a letsa molodi o mosesane. A tla morwa Ramonamane; a Iema dinaka, a temekana ya ha ya

sala ekete ga a ne marapo. Kopelo ya ya fa godimo.

Mosetsena a opela a re: "Bana ba ga Ma-Sadi ba kana ka dinaledi, ke bale ba ile Hala-halaa! Hala-hala go sa lelweng." Ya re mo boitumelong jo bogolo jo ho kana, batho ba sa tshameka le bokgantsadia bOne ja re pe-pe-pe-pe-e lengwane ,a hasimane ha ga Mogale, kopelo ya ba ya re gau! Motho a re: "Lo santse lo

eme, yang dithupeng." Ba tlahatlaba ha ya kwa sakeng

ha di goga mo matlhakung, ha tshelolola tse dingwe mo mmuteleng. Ba feretlhega, ya utlwala kopelo ya hasimane ha ga Mogale, modudnetM wa. utlwala,

hasadi ha ya ka kwa patlelong fa go emang pina.. ya

basimane ka metlha teng. Ba tlhabelet.sa ya bone ha

(21)

a siana a ntse a ba potologa go bona gore a ba tshotse

meretlwa ya bone botlhe, le gore a ba ntse ba opela.

Ya re ha ba fitlha ba kopana a tawa Mokwena, mme a

botsa gore go wa reng. Ba ga Mogale ba re: "Re tlile go lo tsaya gore re ye go otlana kwa ga rona.'f. Pele ntwa e ~.molola tshimega ya kwa ga Mogale ya

tSwa ya re: "Ke hatla. motho a mpatlang, o sa mpatleng ga ke. mmatle." Moduduet.So wa utlwala, mosimane

wa ga Mogale a e t.Sokota thupa ya lela jaaka seme,

Motho a re: "Ke gone mme-mme-gee, ga bo a sa. A

tswa Mokwena, motho a re: "Etlabo e ne e se ene yo

montSho wa ga Mmaphoti. Ha ba ema ha lehana, mosimane wa ga Moga.le a sega Mokwena .ka moretlwa serqpe kgodu e khibidu ya ha ya kele-ketla. A gana go utlwa yo montSho; a mo kgagola ditlhaa tse; a mo gaa dirope tse ka moretlwa, la hofelo a mo otla mo

phatleng a ha a mo phara.misa ka marago fa fatshe. Ba gana. go bOna ba ga Moga.le; ba betsana le ba ga

Ra.monamane mere ya ha ya nna borethe. Ba ba alola ba ga Ramonamane, ba ba baya lematlwana, ba ba

koba ba ba tsenya ka motse wa bone. A itshupa

Mokwena, ha.tho ha sala ba bolela ka boganka jwa

gagwe fela. Mmaagwe a. itumela a re: "Ke nntse ke re etlare Ramonamane a ntlogela ka. sala ke latlhegile etswe rre a nntse a le teng." Batho ha bantsi ha lemoga gone motlhang oo gore Mokwena ke kgosi rota, ga ka.ke

a tsabela motse wa gagwe. .M:otho a re: "Tloga-tloga e tloga gale motho ga ithute molodi a godile, Mokwena e setse e le gone ha a boleletse ruri, a ka se ka. a tlhole a fetoga. Ke seganka morwa Mmaphoti."

Ramona.mane ha a bona tiro e ya bana-ba gagwe

a ikaelela go ha romela kwa morakeng kwa ha tla . se kan.g ha kopana teng le hasadi ha ha ka. ha lowang, gonne .6 na a boifa lefufa je le neng le tsetSwe ke

(22)

23

bonatla le boganka jwa ga :M:okwena le Tawe. Ka

letsatsi je lengwe a ba bitsa, mme a naya yo mongwe le yo mongwe wa bone leru.mo le molamu o mohunwana

a re: "Barwaka, kamoso lo tSoge lo ya kwa morakeng

lo ya go nna lo dinamanyane tse di gone. Lo ipaakanye mme lo tle lo simolole go sa le phakela lo tle lo bone

go lala kwa Dinareng kwa morakeng wa malomaalona.

Ba dumedisa bomaabO le bokgantsadia bOna mme ya

re ha le t&wa ba wela mo tseleng. Baile, la ba welela ba sale kgakala gonne e rile mo tseleng ba ka ba tsaya tsela e e seng yone, mme ba diega go bOna tsela ya bOne gape. Ha le wela ba ne ba tsamaya mo

motlhaba-beng o go tweng ke wa ditshephe. Felo fa go ne go

itsege thata ka ntlha ya ditau, mme go ne go se motho ope yo 6 fetang gone hosigo. Ya re ha ise ha tsamaye

lobaka ga ntlwala phokoje a re: ''Mogatsa Mogale 6 tlile, re tlile go ipSina ka mala a ga rra-bO-ho-hO."

Mokwena a re: "Ke ao ge Tan, phokoje o setse a hegelela

hanna ha hagolo boina ja gago, lo tla rakana lo sa itsane

lo tla lwela leina." Phiri ya re ha. ekete go tShwara

letlatlana ya re: "Ke tla ja segogo-o-o-n." A kgalemela. mogale yo motona tshetla ya dipowa, lefa.tshe la ha. la

reketla, ga re tir-r-r! Tawe a re: "Ke gone mogale

yo mogolo re tlaa rakanang re sa itsane wena 0 busa. mo nageng, nna ke husa mo gaye." Ba tsamaya, ya re ka ha na le dintSa tse ba neng ha di isa morakeng ha lemoga gore ha ba ka gotsa molelo mme ba kalama

setlhare, ditau di ka tla tsa kgobokana fa go bOne mme ya re ha molelo o botlama tsa tShoga di wela

dintSa. godimo tsa di gara8wanya. Ba tsamaya jalo mme ngwedi o le mosweu o le fa godimo. Ya re ha ba.

gadima ha bOna selo se se5weu mo tseleng mme ekete se

tla go bOne. Ba ile nune ya re ha ba gadima gape ba bOna

(23)

e thuntshitse dithole. Ba kgotlhagana ba ema ha e

leba, dintsa ha di kgalemela tsa ema ka kwa morago ga bOna. Ba rera gore ha e tlola ha e fe sebaka mme

e re ha e tsepama fa ba neng ha eme gone ha e tlhabe

ka ntlha

tse

pedi. Ya fitlha. ya goroga, ya re e sa le kgakala ya duma, ya re ha e duma, ya be e tlotse. Ba re phatla! Ya re ha e le mo leaping Tawe a e tlhaha,

lerumo ja gagwe la ha la tsena mo pedung. Mokwena a e tlhaha ha e tlhoma maroo fa fatshe. Tawe a e

betsa ka molamu mo mongetsaneng, ya ba ya menogela. Dintaa tsa e re tsi! Ya duma tshetlha ya dipowa, ya duma jaana e laela e le gone ha e swa. Ba ema ha e

tsentse fa gare, mme ya re ha ha re ha tsosa matlho ba bOna taugadi e tlaga e atlhame legano ekete le ya

tuka le le lehibidu, tleree! Ba kgotlhagana gape, ya

re ha e tlola ba e fa sehaka, ya re ha e le fa godimo

ba e tlhaba jaaka ya ntlha mme le yone ya swa. E ne e setse e le ka masa mme ba nna fa fat.she ba fetlha molelo. Ha ba gotsitse molelo ba simolola go hua,

kgopolo tsa bOne e le go tsaya matlalO. Ha ha feditse

go a bua ha tlalediwa ke tlala e neng e ha tshwere, ha

ba ha besa nama ya tau ha ja. Tawe a re: "Nna ke

tlile go ja pel6 ya tau gore e re ha le re ke tau ke be ke le yone le ka pel6." Ha ba fetsa go ja ha wela tsela

ba tsamaya. Letsatsi le ne le setse le hudusetsa, mme ya re ha le tlhatloga ba tsena kwa morakeng wa ga

rraabO.lif

Go ne go le meraka e mentsi gaufi le wa bone; mme basimane ha meraka ba ne ha tlwaetse go etelana

mantsibowa, ha ha sena go neela. Go ne go tsamaiwa

ka dipholwana tse di neng di palamiwa. Gantsi go

ne go besiwa, kapa go ya go tsewa basimane ha meraka

e mengwe gore ba tle go emisa pina ya magwane.

(24)

25

Ba bontsha gore ba batla go gwensnva ka go opela le go 6tlana. Ba t<>amaya ka segopa mme ba nntse ha phuthana ha ya ka dikg6r6 ha ba 6tlana, mme hasimane ba kg6r6 e nngwe ha ha le boi, ba tshaha ha ba ngwe bao ha tla ba kgwathisa.

E rile Mokwena le Tawe ha ise ha nne lohaka lo loleele kwa morakeng ga tla mosimane kwa morakeng wa bone a tlile go hega gore nlnve e fetsa dipodi tsaab6, mme 6 kopile halekane ba ha ngwe ha gagwe gore ha ye letSholo, ha leke go holaya nkwe e e fetsang dipodi tsaab6. Ka le le latelang ba wela tseleng ha setswe morago ke dintSa. DintSa. tse pedi e le banna ha ba ditlh6g6 di kima, ha ha meno a fa ntle mo eketeng ba nntse ba tshega mme nyaa. Bontsi e le baromolomo-motlhotlhwana, magatlapa a e reng ha a tshoga a tshabe a be a ipotetse ka motho. Ba fitlha ha kopana, ha nna se0p6 se le sel\:,vwe ha tsena ka sekgwa. Ba rile ba ise ha ye kgak¥a,? ba oona ngwe ya dint.Sa e tlhaga e ingatile ka mogatla e nntse ere: "a-u-wit" Ya gana. tilodi ya dikgaga, ya fotlha dik:ala, ya ha ya sala. e nntse mo mpananeng kwa godimo ga dikala. E dira jalo nkwe ha e bona dintsa mme e sa itse gore beng ba ts6ne ha ntlha efe, e fotlha dikala tsa setlhare, e di roba ka meno gore e nne fa e ka oonang sentle. Ka

metlha e leha ntlha e dint8a di tlhagileng teng e emetse fela ha e ka b6na motho a re feke e be e le gore e setse e tlotse mme e tla go ene. Ba ya ka tlhokOmelo e kgolo ha potologa ba ba ha dika ha e tlhaga ka kwa morago. Ya re ha e nntse e nntse mosimane a e hetsa ka molamu ya re ha e tlola Mokwena a e kgatlhantsha ka molamu mo loaping ya ba ya kanama, ha e fitlha fa fatshe. Tsa re mo go y6ne sorq! bana ha molatlhwa le bowa. A siana lVIo1.-wena a e tsaya ka mogatla, mme a raya dinti§a a re: "~~o leseng." Tsa e lesa. Basimane ba

(25)

bogela. A re rutla ka mogatla, ha e re ya retologa a e rutle, ere e tlolela 1."Wa godimo a e ruthaganye le lefatshe a re: "Ke tla e bontsha gore ga se sepe ke ngwanamake fela." Ya tlolela kwa godimo mme ya re ha a e rutla a thelela mme a wa. Ya fitlha ya wela godimo ga gagwe. Ya re ha e tla mo hupa tlhogo a e t.Shwara ka dikgo-kgotSho. A e beta, ya re e mo tsenya dinala ya fitlhela a apere mokobolwana, letlalo ja namane. Basimane ba bangwe ba tla ba tsholeditse marumo, mme a gowa Mokwena a re: "Sekang la e bolaya ke rata go e romelela rre e tshela. E bapoJeng re e golege. Ba e tShwara ba e golega ha e .isa kwa morakeng e nntse e tshela.

Ha ha fitlha kwa morakeng Tawe a e belesa mo pholwaneng a e isa gaye go e naya rrabO. Ha Ramona-mane a bOna tiro e a tshoga a re: "Bana ba ha tlhola; mo sikeng lwa rona lwa Bakwena ga go ope yo o kileng · a tshwara sebata se se kana se nntse se tshela mme a se tsenya ka kgoro ya motse wa Bakwena." Mogale a utlwa mme a tla go bona tiro ya ngwana wa ga mogolowe. Mogale a raya banna a re: "Basimane ha ba godile ha setse ba gorositse nkwe, ka sekwena ba tShwanetse go gwerisiwa ka gore ke banna, ha tshwanetse go aloga."

Banna botlhe ba dumelana, ba baya letsatsi jeo kgosi e tShwanetseng go kopiwa bogwera ka jone. Bogwera ha diega ka ntlha ya bojale jo bo neng bo tShwanetse go tswa.

(26)

i l l

E rile ka ngwaga o mongwe ga nna lesekere jo legolo,

etsa.tsi ja fetoga molelO, ja fisa tsotlhe tse di tshedileng jSe ditala. Naga ya fetola mmala ya nna tshetlha, linoka tsa kgala. J alo le yone nokana. ya Mosita. ya tSha. Bojang jwa omelelela, jwa tlhotlhorega. Ditli.aba tsa sala e le maje fela. Ditlhare tsa. tlhotlho

-rega matlhare. Gotlhe ga nna phetogo e kgolo. Tlala ya itatlhela ka maatla mo bathong le mo diphOlogolong. Ba.tho ba wela kwa le kwa go ya go jaka. Metse ya nna leleya, mantsibowa bakeng sa dipina tsa banyana ga utlwala modu wa ntSa e tlogetsweng ke beng ba yone. Mesi e

e

neng e re ha le wela. 0 fitlhele e thunt.se e dirile legopo go ya kwa dithabeng ya tlhokafala. Dikgomo tsa swa ka bontsi. Banna tshimologong ba re baa di bua ba toka digwapa, la bofelo ha palelwa~ Mo mebileng le mebilaneng e

e

yang kwa nokeng go ne go tletse marapo, a mangwe a santse a golagantSwe ke mesifa, ·a mangwe a kgaoganye, a kgarakgatshega. le naga yotlhe. Gotlhe tota le mo ga.ye ga phuthegela dibatana. Diphiri tsa bonwa mo gaye le motshegare. Bophokoje ha nna mo digotlong. Ditau tsa gwanta mo mebileng ya motse. Makanyana a bogola mo gaye jaaka. dintSa bosigo. Thabatshukudu ya tlhanasela manong. Mot'8e wa Mosita wa Mena mo tsietsing e kgolo. Batho ba ja. bogobe jwa bupe jwa makoko. Basadi ba sila makokO le ma.rapo go dira bupe gorfl ba hOne se ba ka se jang. Ga jewa dibatana, ga ba ga. jewa le bOne botShwene. Tlhogo ya tShwene e nee jewa bosigo mo lefifing gore batho ba se ka ha Mn.a lekop6 ja yone.

(27)

6

na a le kwa morakeng Mokwena, ha go nna maswe jaana. A di bOna dikgomo tsa ga rraagwe di fela, di i

swa, di bolawa ke tlala.

6

na a sa robale, a di disa

bosigo le motshegare. A epa mesirna, a rema · dikala tsa ditlhare tse di matlhare matala a di katela ka mesima.

Ya re ha ditlhare le bojang jaanong di sule a fa dikgomo tsa ga rraagwe matlhare a matala a neng a katetswe mo mesimeng, mme a kgona go di pholosa mo lese

-ke:reng je legolo je le neng le wetse naga ya Bakwena. Metsi mo nokaneng e ha neng ba e agetse a kgala.

A epa didiba mme le tsone tsa itatola, la bofelO a

tshwanela go isa kgongwana, tse a neng a. di pholositse,

kwa gaye gore di ye go kotlopiset8wa metsana a didiba tse di neng di epilwe mo nokeng ya Mosita.

Didiha le tSone tsa kgala, mme ya re mo mosong

wa tsatsi je lengwe e betwa ke pelo Mokwena, a tsaya

kgamelo a leba le dikgongwana

tsa

ga rr.aagwe kwa Nkgo-ya-bojalwa-jwa-badimo. Ha a fitlha gone a

fitlhela go le metsi. Mme leha batho ba ne ba boifa fol~ fa, ba bile ba bOna gore ba ka mpa ba swa ka

lenyora go na le go ga metsi kwa teng. Ene a ga metsi, a tshela mo matlapeng a a nang le inah"witi, dikgomo

tsa ga rraagwe tsa nwa tsa ha tsa kgalologa. Jalo Mokwena a femela dikgomo tsa ga rraagwe mo lenyoreng

je le boitshegang.

Ha bothata jo bo tlaleditse batho jaana, kgosi ya

laela gore go hatlwe Mapadimole a tie a leke ha a ka se .ka a nesa pula. Barongwi ba rile ba tsena fa le fa, ba mo tlhoka Mapadimole. Ga ntshiwa pholo e ntSho ya romelwa go Manamela go reka pula. A romela ditlh.are mme pula ya se ka ya oonala, Mapadimole a

batlwa mme ya re ka letsatsi je lengwe mo a setseng a tlhobogilwe a tlhaga. A tlhaga a ikokotlela ka thobane

(28)

29

jaaka. gale, moomo o le mofatShwa, monnamogolo a ragilwe ke kgori, a le dipala. Sefa.tlhego se le

mat-sutsuba, se le melatswana-latswana jaaka ekete se ne se

nntse se fatolwa ke motho ka thipa.

Kgosi ya laela gore Bakwena botlhe ba phutjiegele kwa .k:gotleng go tloga ka leseya go ya kwa mogoding,

yo 6 tsofetseng thata. Ba rakalala mo letsatsing je

le bogale, mme, Ramona.mane a re: "Bakwena Mapa-dimole o gorogile mme re tiaa leka ka ditlhare tsa

gagwe

go bua le medimo. Basetsanyana ha e- Ieng gone ba tSwang diolamelorana ba tlaa ya nokeng, mme basimanyana botshega-ingate-seatla-ke-lapile- ke-go;ngatile-maloba-le-maabane, ba tlaa ya le Mapadi-mole go ya go batla diooela. Basetsana ha tshwanetse go ya go ga metsi ka mafiSwana a matShwana."

Basimanyana le basetsanyana ba tloga ga sala morafe 0 ntse nko ya tshootshoo fa kgotleng

mo

letsa-tsing je le · bogale ja selemo. Ha basetsanyana ba tShwanetse go tsamaya go ya go ga metsi ga fit.lhelwa go se felo fa ha ka bOnang gone metsi ha e se kwa Nkgo-ya-bojaiwa. Kgosi ya botsa gore banyana ba

tla gelelelwa ke mang. Ranna ba kota ditlhOgo gonne

ba ne ba boifa felo fao. Mokwena a re tswee, a re:

"Rra ke tlaa ya go ba gelelela." Kgosi ya re: "Tsamaya

morwaka, ba re mmangwana o tShwara thipa ka bogale,

bana ba ke ba gago, ke wena mmaabo le rraabo."

A ba etapele, mme ba tJhomagana basetsana ha Bakwena.

ba gopola kwa Nko-ya-bojalwa. Motshegare o mogolo

Mapadimole le basimane ba goroga. Mme fa Morago

ga lobakanyana a fitlha Mokwena a eteletse basetsanyana

pele, a le montSho morwa Mmaphoti, melomo e le

dibete, e penogile e le mekima, nko e le kgopa ekete e

rurogile, diphatlha di famogile, di atlhame ekete diterompe.ta, di bile di le dikhibidu ka mo gare. Meno

(29)

e le diphara tse eketeng tlhaka tsa mmopo. Tlhogo

e le lerihitlha, e le kima, ekete ya nare, ka phatla e topologileng e totoma. Mo mmeding e le sephakga sa

lekolwane, mesitO ya gagwe e utlwiwa ke motho a le kgakal_a. () ne a tiile, a 8utsitse morwa Mmaphoti,

e se maroro ngwane. .

Metsi a amogelwa. ke banna ba a isa. kwa dinkgong tsa ditlhare tsa pula. Basetsanyana ba ne ba le hantsi

moo erileng setlhogo sa bone -se tsena ka. motse sera.go sa. oone

sa.

be se fologa mo thaheng. Ba tla ba a.kga

leputsa-ha.nyana. ha Bakwena, ha theneka., dinoka

ekete ga. di a tiya di tla re thawa.kga! Ba ne ba fi-i-i, ba sa ipaya. sepe mo mm.eding ha e se lone lekgabe fela. Dinkgwana. ha di leseletse, ha sekamesitse ditlhogwana, ha gatela gongwe, Iekgahe le ela gongwe le re "Eba! Eba!"

Ma.padimole ha a sena go tlatsa dinkgo ka met.si

a ntsha ditlhare mme a fitlhela gore o lebetse sentlhaga sa tlhatlhamedupe, nonyane ya pula. A hitsa ma-kolwane, thalra tsa ga Mokwena a re: "A lo bOna morula o o seruthu oole! kwa godimo ga. lentSwe jele ja Thaba-pilo? Go na le sentlhaga sa. tlhatlhamedupe mo go one, lo taboge lo ye go se ntseela e re ha dikgong tse di tSw-_a magala. lo be lo le fa." Ka lone lobaka loo ha

Mapa.di.mole a bua jaana banna ba ne ha kgooola· dikgong godimo ga molelo go dira. magala a ha tlang go besa ka one nama ya pholo e tShwanet-seng go

tlhabelwa moletlo wa pula. Ba tloga. hasimane ha

latlhela maoto; ya re ha ha tla. tshela. noka ya Mosita, ba

siana ba lebile kwa bor'Wa, Ta.we a tSwa ka oone a baa sala a taboga kgakala le bOne, Mokwena a mo setse morago. Ha· ha re noka tlhatlo! ha katoga hana. ha ga. Ra.monamane, mme has.imane ha bangwe ha sala ba nntse mothaladi fa morago ga Mne. Erile jaa.nong.

(30)

31

ha ba palama mokonyana ba lebile mfapha wa lentswe, a tSwa Mokwena a siya Tawe, a ba a fitlha a kalama morula a pagolola sentlhaga. Ha a fologa Tawe a tsena, mme a fa Tawe bojang jo bongwe jwa sentlhaga a re: "Tsaya jo bongwe morwarra, e tle e re ha o ka ntshiya ba. tie ba simolole tiro. Basimane ba. bangwe e rile ha ba bOna ba direla gore ba mpe ba ye go tsena mmogo le bOne kwa gaye. Ba nanosa ditlhako ba ga Ramona -m.ane, mme Tawe letlharapa je leleele ja tswa ka Mokwe-na, le latlhela maoto le gonagane, tlhogo e le fa fatshe e bile ekete o tla e otla ka mangole. Ya re ha ba tsena gare ga basimane ba hangwe ba ba balakanya; ha ba feta. ka nako e khutshwane ba ha ba sala ha siane ba le bosi ha tlhOmaganye Tawe a le kwa pele, mme basimane ba ban.:,uwe ha nntse malolelole fa morago ga bOne. Ha ba. atamela motse sehaka se se fa gare ga Tawe le Mokwena sa ngotlega. A se ngotla jalo Mokwena., ka boiketlo ya ba ya re jaanong ha ba oonala sentle babe ha setse ba lepa-lepa.ne go se yo kwa pele ga yo mongwe. Mokgosi kwa wa utlwala, motho a re: "Yo siilweng! ke gona-gona re tla bOnna gongwe.''. Mokwena a robagana, a kotlohana, a ba

a

sala a le kanyana, mme a tSwa a ba a sala a sianye kgakala le Tawe. 0 tsena a phaphamaditse matshiri a ba neng ha ikgabisa ka one mo ditlhogong, dinko a di famotse ekete

tsa

pitse e tSwa. mokatong, di bile di bontsha bohibidu .ka mo gare. A tSena a kitla. lefatshe go bile go utlwala gore go sia.nye motho a le teng. Tawe a tsena a tlhaba. fela go se le mokgwasa., a tlhaha. ka ntlha tsa meno ekete ke sone sehata-kgomo ka mariri mo tlhogong le mo melaleng, le mo mangoleng, rota le mo go 0ne mangena.n.a. Ya re ha setse ba. lapologetswe, le Mapadimole a 8etse a bile a fisitse sentlha.ga, a. bile a setse a se tlha.ka.ntse mosidi wa sone le ditlhare

tse

di

(31)

mo dinkgong tsa pula, ya be e le gone basimane ha.

bangwe ba tscnang ba fegelwa, baa kgwa lefulo, ba

la pile.

Pholo ya moletlo ya gogelwa kwa kgotleng mme

ya re bakeng sa gore e tlhabiwe ka lerumo, Mapadimole a ntsha bupe jo bohibidu a ho baya mo seatleng a bo

dupisa pholo. Ya t.sikitlela, ya wela fa fatshe ya swa.

Banna ba e wela godimo ha e hua, ha re ha sena go e bua, kgosi ya tla ka Ierumo je le bogale fela jaaka

sabole ya sega sehuba ya re: "Seabe sa Iona badimo borraetsho." Ase naya Mapadimole gore a se tlhakanye le ditlhare. Mapadimole a se kgaoganya mangathonyana

a mannye a se tlhakanya le ditlhare mo nkgong ya pula. Dinkgwana tsa basetsanyana tsa tladiwa ka metsi a setlhare sa pula, mme a rwalwa ke banna le basimane ba bagolo ba leba kwa meolwaneng ya naga. Ba

tsamaya ba nntse ba a thimotsa ka maditse a megatla ya dikgomo tse di bolailweng ke kOmelelO e

e

neng e wetse lefatshe ja Bakwena. E rile ha le rapalala ha

bowa mme -moletlo wa simolola. Dinama tse di neng

di apeilwe tsa tsholwa, ga simololwa ga jewa. Ya re

ba ise ba ·fetse go ja, ya duma ka ntlha ya borwa, motho a re: "S~~tikiti se modumo, Mmakgomara a Mosima, podi ka tsala motshegare potsane ka totoba."

Maru a re meno-meno-meno, ya re ha ba gopola gaye ya itlhakanya le bone gore ba ba neng ba ya ga Moga.le

ba tsene ba kolobile. Nokana ya Mosita ya tlala ya ba ya tlalela ka kwa ntle. Ya gogowa sengwe le sengwe se se neng se le mo tseleng ya yone. Ditlhare ya di kumula ka medi, ya gogowa marapo a mantsi a a-neng a tletse gaufi nayo. PhOroro ya Nkgoya-bojalwa ya

utlwala jaaka mo metlheng, mouwane wa thiba, mola-wa-godimo le one wa. tlhoma. gone, fa-ale fa 0 neng 0

(32)

33

tala-a! naga ya Mosita. Dithaheng mebupudu

le

mebotSwane ya ungwa, basadi ba rwala ditlatlana ba

ya go bapala teng; mme bat.ho ba gomotsega ha ha

bOna naga e kgabile. Kwa masimong mo khuiting ha

hoola ba ribaribela basadi ha Batswana, ha jala peo

tsa oone jaaka ka dingwaga tsotlhe. Nokana ya Mosita

ya hoela ya phatsima jaaka. noga e kgolo. Mantsibowa mo motseng mesi ya boela ya oonala, dilcipelO tsa ba.na tsa utlwana., dikgomo tsa lela, m.me le

one

mang-wane a. basimane ha ha yang go gorosa a utlwala. T8otlhe tsa boela

m2

sebopegong sa t.Sone sa motlha monene.

(33)

Bogwera ke sesup0 sa kgora le kagiSO, ke gone ka

ngwaga o 6 latelang wa pula ya ga Mapadimole, ke ha Mogale mo mosong o mongwe a ya go Ramona.mane

a

mo raya a re: "Kgosi dipowana tsa motse wa gago di godile." Ka seo 6 na a bolela gore basimane, thaka

tsa ga Mokwena di godile, mme ha tShwanetse go gwerisiwa. Ramonamane a araba ka go re; ke gone a di baakanngwe. M:ogale a ya go Mankwe mopha.tO o neng o tswa go aloga fa pele ga o o tshwanetseng go

wfila jaanong, mme a ba bolelela gore ba ye go aga mophato. E rile ha. ba feditse, basimane ba phuthegela kwa kgotleng, mme ba simolola fa teng ba ya kwa

nageng kwa go neng go agilwe

gone

mophatO. Ha ba

lehile kgoro ya mophatO ba tlhomagangWa, ba tsenngwa

ke banna fa gare, mme ba ya mongwe ka mongwe go

~onna yo 6 bidiwang thipana, yo o neng a tShwanetse go ha gwerisa. Banna ha Ietsa meropa, ha goa, ba.

opela gore basimane ha bangwe ha se ka ha utlwa ha ka gongwe yo o gwerisiwang a lela.

Basimane ba hogwera ba tshela makete thata. Mokwena a bolela jalo a re: "Re ne re tSosiwa ka phakela ka makuku a banna re ya go tlhapa, mme ka

e ne e le mariga re ne re gatsela that<& gonne re ne re

fitlhela metsi a sule dikgapetla, mme re di thuoo re

tsene mo go one re tlhape. Go tloga. fa re ya kwa mophatong mme re fiwa dijo

tse

di senang seSa.hO.

Ha ka gongwe basadi born.me kwa · gaye ba. rile ba. re

lokelela se8abo, ha-Oisa ba rona ha se je, mme rona. re

neiwe bogobe jo ho senang seSa.bO. Motshegare, ha

(34)

35

tlhaba .khudu. Re a otliwa, ha re sa. bine jaaka. ba-disa ha rata. Ha re ile go t8oma m.me re bolaya phologolo ga re je nama ya yone, re fiwa moswang ga twe gore

re tlh6b0ge pMlogolo ya rona. Moswang o 6

tlha-kann,,,awa le bogobe mme ha re ise re o tlwaele o re ferola dibete nune re tlhatse. Ha re tlliatsa. jaana

ga twe re a akola. Bosigo re 6pela jalo go fitlhelela bosigo fa gare, mme re itse go robala. Re rohala re

sa. · apara dikobO, re kanama botlhe ka mekokotlo, mme ga re a tshwanela go fetoga leha re longwa. Gantsi

re la.la re longwa ke · le:rwana mme re tShwanetse go

itShoka. Re tshela molora godimo ga ditSho8wane tse gore di

swe.

Re nna jaa.na mo nageng dikgwedi

tse

tharo, mme re nntse re bogisega. jaana. Bagodi

ha re ba re. thatafatsa. gore :re tle re kgone go rwala bothata jwa lefatshe.

Ha jaanong dikgwedi tse tharo di fetile re bOOla.

gaye. Pele re boela gaye re tShwanetse go lala re opela bosigo botlhe re a.pare seaparo se se dirilweng ka bojang

jo ho nielang mo ntsweng. Ha letsatsi le tswa baS'adi

ba tla. tla go bogela jaaka re bina. Ka la kamo8o :re

gopola kwa kgotleng, mme re apesitswe moo go· seng

ope yo o ka re itseng. Renna malatsi a se ma kae

'

ra

kgotleng pele re itse go ya mongwe le mongwe kw~ lapeng ja go mmaagwe.

: .. ir . .;..

Mo sekolong se re rutiwa go kolopa lerumo, re rntiwa

go lwa ka marumo gore e tie e re ha ntwa e tla re tle

re itse go tlhabana. Re rutiwa dipina tsa ntw~ le

. tsone dikoma tsa setShaba. Tsotlhe t.se re a di :mtiwa.

mme' re tswa teng re le banna ka botlalo. ·-<Rona, ban&

ha dikgosi :re rutiwa go tlotla molao wa borra-rona le

go nya.tsa. dikgakololo

tsa

bomma-rona, gonne go·

(35)

wa. sesa.di mme ra nyeletsa set.Shaba gonne basadi ke ha.tho ba dikhufa le boloi.

MophatO wa me o no o bidiwa Ma.koba, mme rre a ~ya setlhopha sa .ma.kolwane a a neng a tShwa -netse go nna le nna le go tsama.ya le nna ma.etong a otlhe a me."

Mophatong o wa ga. Mokwena go ne go le ngwana wa ntlo ya bora.ro yo 6 bidiwang Segale. Mmaagwe Segale 6 na a. tshal;>iwa ke ha.tho ba bantsi ka gonne a. ne e laa. Mosadi yo 6 na. a tlhotlheletsa ngwana. wa gagwe kgatlhanong le Mokwena le Tawe mme 6

na

a rata go ba fedisa gore n,,,uwana wa gagwe a tie a tsOO bogosi. Sega.le 6 na a nna le malomagwe kwa

ga Mana.mela. Ka tsatsi je 1engwe Mokwena le. Tawe

le ~C.· ba bangwe ha etela kwa ga Manamela go. ya go Mna motswalaa Mokwena, ngwa.na. wa ga

malomaa Mokwe~a. E ne e le keletso ya batsadi ba ga Mokwena. gore a nya.le motswalae. Thepe mmaagwe Segale, h~ a utlwa gore b.asimane ba ile ga Manamela

~ ba Iarela, mine ya re ha a fitlha gone a raya morwagwe .

a re: "Jaanong ke lobaka lwa go tShwara ha.tho ba ba go thioolelang go tsaya bogosi, 0 dire moletlo wa

dikopelo

mme

gone

foo

wena

le ditsa.la tsa gago lo tSog.ele Mokwena le Ta.we maatla mme lo ba bola.ye. Wena 0 se ka wa emisa seatla sa gago, 0 dirise ditsala

tsa gago, gonne ha 0 ka emisa seatla sa gago godimo

g~ bana ha kgosi a ka dira gore 0 bolawe.

Segale a dira. _ moletlo mme a la.letsa ditsala tsotlhe

tsaa.gwe

le

Mne

ho Mokwena. Sega.le 6 na. a buile

jalo le ditsala tsa gagwe gore ha go tshamekiwa. ba

ree

mosetsana wa. tsala e

nngwe

ya ga Sega.le a ye go tsbameka le Mokwena, mme e re ha ba nnetse ha tshameka jalo mosimane yoo, tsala. ya Sega.le a be a eetse

a.

fitlh&

a.

tsenya. Mokwena lebole, e re ja.a.nong·

(36)

37

ha ba jana ka matSweie ditsala tse dingwe tsa ga

Segale di itire ba ha tlhatlola.ng, mme yo mongwe wa bone a tlhabe Mokwena ka thipa., mme e re ha.

Tawe le ene a ka tla go namola morwa-rraagwe ha mo dire jaaka Mokwena. Basimane ba, ditsala tsa ga. Segale, ka ha ne ba nntse ba tlhoile Mokwena le Tawe ha bOna gore jaanong ha tla. ho ha ha. bonye lobaka

lwa go ipu8ulosetsa dithupa tse basimane ha, barwa ha ga Ramonamane ha neng ha ba itaya ka. tOOne ha ba

le kwa merakeng.

Ka letsa.tfil je le beilweng ba phuthega. Makoba,

thaka. tsa ga Mokwena; ha tlhaga ba tlhapile basetsana

ba Bakwena. ba phatsima, ~otho a itloditse ka letSoku. Mak.au a kgabile, a le mo methikgeng e

e

mabala-bala,..

Ba. bo~e maditse a dipitse mo mangoleng le mo tlhogong,~.

mongwe le mongwe a tshotse molamu. Ba fitlha ha ·rakaJala fa lekgotleng ja ga malomaa. Sega.le. Dijo

tsa

tswa, mme ya re ba fetsa go ja motho a tlhabeletsa pina 'a re: "Reteletsang matlho maJwlwane lo lebe makgareoo, lo etse ha lo bOna ditlou, Jo etse masarwa

a bOna bontShe, lo t.samaye ka mojaja." Basimane

ha ya ka letlhakore, ha. gata ka ntlha tsa memo. Mosi

-mane a re molodi tswe-e-tswe-e, basimane ba sekelelela ka kwa ba-setsaneng Motho a re: "Tswa ka ntshu." Basimane ha boa. ka morago, ja.a.nong ga. atamela makgareoo. Ba ne ha eme ha dirile tselana tse pedi;

basetsana. ka ntlha e nngwe, basimane ka ntlha e imgwe. Moset.sana yo a neng a beilwe go tha.isa. Mo-kwena.

o

na a lehagane le en~. Ya re ha basetsana ba fitlha ha tsewa ke basimane ka matSOgo IentSwe ja re: "Ka ntShu basetsana." Ba boa. ka morago, mme ya re ha ha· boa jalo a ·salela mosetsana wa rorui, a

sa.la. a. nntse a. kgoma.retse seatla sa ga Mok.wena. A

(37)

gagwe a fofela Mokwena a. mo ja. ka. Iebole; mme ya. re ba bangwe ba ise ba tle go tlhatlola, Mokwena. a bo a setse a rathile ntSa. ka. letswele a ba a e la.tlba le lefatshe. Ya re ha ba. tla, a. buduhut.sa mola.mu a re: "O sa ithateng a ke a Iatlhege a re 6 tla go ntShwara."

:Ba.

mmoifa ka ba na ba mo itse. Learn) ja bOne ja senyega. Ka, letsatsi je lengwe ga utlwafa gore tan e letse e tShosit.se basadi gaufi le motse, mme kgosi ya bolela. gore go tshwanetse ga iwa letshol6.

Mmagwe

Segale

a. raya. Segale a re: "Segale 0 ka leka. gape go fidisa. baba ba gago. 0 ka dira gore banna. ha ha gaufi le bOne mo letSholong e re ha. tal} e tla ha tsha.be~ mme tau e tla ha tShwara. gonne hDne ba tla re ha <lira. boganka. ba se ka ha siya."

LetSholo ja bolola., mme ya re ha le tsena ka sekgwa, ba dirile theko ha dikaganyatsa. sekhu se segolo, ba lesa dintSa.. Tsa potologa sekhu, tsa bogola, tsa tloga tsa tla di siya: Motho a re: "E mo t.eng mo sekhung se. Go se ka ga tshaba ope."

Mongwe a re: "Go tlile go atamela. bomang go e k.:,uwasa ka. e tlile go palela mo sekhung r' Ga. nna. tidimalo,_banna dipel6 tsa kitla ya. ha ya sala. eket.e di tla phunya. mafatlha. Segale a. re: "A re ka nna magatla.pa botlhe ga ba. ga tlhokwa le yo ka intshang ma.Swe dinaleng? A ekete ga re na le maa.para-nkwe, baboloki ba morafe ?" Motho yo mongwe ka kwa. ntlheng e nngwe ya theko a re: "O buisiwa. ke boga.tla.pa. 0 rata go jarela ka bana. ha kgosi! Tsena le wena 0 monkgwe." Ga boe1a. ga

re

tu! Ga utlwala y0ne

mekgee fela. Mokwena. le Tawe ha.

tswa.

mo t.hekong

ba tsamaya. ha bapile ba lebile l.."Wa. sek4ung. Ya re

ha ha atamela sekhu ya. bOoora tshetlha. ya dipoa.; ya re ha e oobOra jaana ya be e le ha e tlotse. :Sanna kwa ha re ga...<:a., ha phaphalala. go gopola kwa

gs.ye,

(38)

39

Bangwe ba kata ka morago ba kalama di tlhare go hogela. go e kgaoganya bana ba ga Ramonamane. Gare ga ha. ba. mo ditlhareng go ne go le Segale ka namana.

Ya tla tshetlha mogatla o eme logong, mariri le

ditseoo di bataletse mo tlhogong e atlhame memo. e

le dipMkeke tse di bogale. Ha e fitlha fa go bOne ya se ka ya tlhole e botsa sepe ya re thuboo! Ba re tehoo! Basimane ba nkabo ke le kana. Ya re ha e feta e ntse mfofo-lela, motho a e tlhaba mo

botlha-betsan~ng. E ne e le Mokwena yoo, mme ya re ha E} utlwa. botlhoko ya tlolela. kwa godj.mo, ya re e boa

Tawe a e ratha thini ya tseoo ka. molamu a ba a e latlha le lefatshe. Ya duma tshetlha sebat.a se

se

meriri, nageng ke a husa ke a boifiwa, ya re ke bopa,

.pOO e kgoio, ha tsenwe ke letSh.oroma, mmogo le !One

lefatshe le reketle le :rate go .kgaom di.kgole tseo le bofilweng ka tSone, le leke go siya. Ya bOpa jaana e laela, m.me ya wa ya gwalala.

Boraditlb.are. magat(lapa a magolo a fologa, ditse}:>e

di ha. imela, ba le mo kgaleng e kgolo. Ba se ka ba tla

go

oona

tau ba leba kwa gaye ha betilwe ke dipelo.

Ta.we le Mokwena ba kotama ba simolola, go e bua, ya re ba sena go fetsa ba tsaya le~lalo ba ya ga malomaa oone. . Ha ba tsena ka kgoro 'ya motse basadi ha tlhaga .

ha sianye ba tla go ba kg-atlhanyetsa. Mongwe wa hasadi a re: "Manamela ga 0 na hatho 0 tla j~wa ke dibatana mmhgo le mase;i, a gago. Bo Sega.le ke ma.:,aa.tlapa ba rile ha utlwa. tau nageng ba pa.lama ditlhare

ha tsha.bela.

bana

ha ga ~JP!1pfil)e ~" Ba

e

tlha.ma

kopelo

basa<li, mme J:a tlh~ dipelo.

Ba tlhabiwa ke ditlhong .moo ba. neng ha sa. itse gore ha

I@ itshuba kae, motho wa. oone ya ha ya., sala ekete a

(39)

Thepe rumaagwe Segale a bOna gore leanc) ja go holaya bana ha ga Ramonamane ka matsogo ga le kitla le tlhamatsega, a rera go ha fedi.sa ka mere. A naya Segale butswanyana a re: "E re ha lo nntse lo ja dinama 0 tshele fa go tla jang Mokwena gone."

Ga nna jalo ka letsatsi je lengwe kgosi Manamela a tlhaba kgomo; mme banna ha phuthegela fa kgotleng go _tla go ja ga dinama tsa yone. Ha jaanong dinama di ahiwa ka dikgoro, tsa kgoro ya ga Ramonamane, e Ieng tsa ga Mokwena, le Tawe le Segale tsa amogelwa ke Segale gonne e ne e le ene wa ntlu e p6tlana, jalo ge ke motlhanka wa hana ha matlo a magolo. Segale ha a amogela nama a tshela bupenyana bo a neng a nntse a bo patiseditse fa gare ga menwana, mo nameng, mme a naya Mokwena le Tawe a re: "Jang dikgosi tsa me nna ke tla ja selo se sadisitseng; gape lo baeng nna ke mongagaye, nka nna ka ja le bana ba ga malome: Ha a fetsa go bua jalo a ya go bana ba ga malomaagwe mme a ja le oone. Ba ya mo nameng ba leka go e ja, mme nama ya re hiri! Ya fetoga kakatu e e thata e -eketeng leje ka bop0p0ta. Moro wa thema wa nna thata fela jaaka nama. Tawe a re: "Bakwena; nama ya Iona e nntse jang? Tlhang e a hirimana ha re" re re a e ja ?" Batho ha gakgamala. Mongwe-a re: "Eseng e dirwa ke mogopo o e Ieng mo -go one? Kam po go tshetswe eng mo go yone ?"

Manamfila a ga.na tsone dinyana t.seo a re: "Ke eng se re a ho re se oona jaanong? Lo itse Bakwena, lwa dubaduba, lo setse· lo bile lo t.shabiwa ke merafe e mengwe. Lo kile lwa se oona kae- nama e fetoga leje? Monna Morwanaga a ko 0 tsise ma.rap) a gago 0 re aketse." Ngaka. e

e

bidiwang-Morwanaga. e ne e'le gone mme ya·ntsha mankgwenyana ya re: "Nnang tshekelet-sane Bakwena, lo mpotologe." Mme ya re:

(40)

41

"Mangwenyana re hatla moloi mo gare ga rona mo

ntshe." A tlharamologa mankgwenyana, a re tlhar-r-ra!

Mankgwenyana ke selo se

se

d.irilweng ka dilhaka; se a phuthiwa, mme ja.a.nong ha se tshwanetse go laola"'se

tsamaye le hatho mme motShwari wa sone a nntse a se

latela gore se tie se atamele batho botlhe. Mo tlhogong

se rwele lofofa lwa ntShe. Ha jaanong mankgwe a. honye motho yo 6 batlwang 6 mo tshele ka metsi a re sa. itseng gore a nna fa kae mo ditlhakeng tse.

Morwanaga a mmontsha mank,,,uwe a gagwe, mme

ma~awe a ya le hanna a ha a fitlha go Segale; ya re a fitlha fa go ene a mo thimotsa ka metsi. Segale

a gana a re: "Selo se sa Iona se maaka." Ba re mo go

ene: "Tsamaya 0 ye go nna ka ntlha e nngwe ya lesaka.

je." A ya mme mankgwe a. simolola go ha.tla gape. E rile a tsena fa go ene a. mo gasa. ka met.si gape. Mongwe

·a re: ''Nyaa horra, ha re pa.la gabedi e sita pala-gangwe.

Gape 6 t8wa a ganne go di ja a re 6 tla ja le homotswalae.

Rona 6 sala a re halaetsa ka a tSwa homorwarraagwe. Bakwena, moana yo ke moloi." Bakwena. ha. gao ha. re: "A bolawe." Ba mo tShwara ha mo golega.

ka. dikgole, ba re: "Bolela, 0 tsere kae more o 6 boSula

o ?" A tswa molomo a re: "Ke moloi Bakwena, more ke o filwe ke mme yo o ntsetseng. R-e ne re leka go bolaya bana ba ga Ramonamane."

Ha a utlwa Thepe, a tswa a tshaha a gopola ga Ramonamane. Banna ba romiwa go Ramona.mane

go bolela tir6 ya mosadi wa gagwe le ngwana. wa. gagwe.

A tlala bogale Ramonamane a re o mo ja a le tala..

A tsaya. lerumo a. re o mo tJhahakelela ka. ione; ha.tho

ha. mo thibela, ha. mo rapela bare: "A e gate ka ma.roo kwena.." A la.ela gore a. tsewe a isiwe kwa ga gaoo gore a ye go atlholwa. ke borraagwe. A mo naya. dilo tsotlhe tsa gagwe a re: "Rona ha. Mosita ga re nke

Referenties

GERELATEERDE DOCUMENTEN

Het project in Mikalayi spreekt me aan omdat er daar op erg duurzame wijze elektri- citeit kan opgewekt worden door waterkracht.” (Luc Stevens, Ingenieurs Zonder Grenzen).. “Ik

∆ν e , that corresponds to the energy shift of the higher states, is, according to Equations 23 and 24: ∆ν e = −∆ν g The total ∆ν of every state is just the sum of the

Mo go tsona tsoopedi 1 baanelwa botlhe ba tlhagisitswe go kgotsofatsa maphata otlhe a boanedi jaaka go bonetse ka moanelwa 'Ihuso le Semenogi e le dikainyana

Key words: Open Innovation, Open Source Software, Information Systems, Knowledge Creation, Knowledge Management, Case Study, Dynamic Theory of Organizational

Ownership, shareholder, firm performance, ROA, Agency Theory, Stewardship Theory, Dutch context, firm age, firm size, total assets, number of board directors.. 1 Zig Ziglar was

[r]

Figure 5.1: The laser frequency stabilized against a reference cavity by a PDH error signal in a feedback loop. This is the final setup for laser frequency stabilization against

Ten aanzien van de risico's als gevolg van de activiteiten zijn wij van mening dat wanneer binnen de inrichting conform de aan deze vergunning verbonden voorschriften en